IZLET NA KMETIJO » VRHIVŠEK«
Bil je torek, natančneje triindvajseti oktober, ko smo se z otroki stare šole, Frankolovo, odpravili na izlet. Izlet je bil poseben, saj smo se z avtobusom odpeljali na prav poseben kraj, kjer se je lahko že ob samem izstopu iz avtobusa začutila narava, njena moč tišine, gozda, ki je ponujal paleto toplih naravnih barv, prijetnega vzdušja, ki ga je pričarala zeliščarka Alenka.
Alenka nas je povabila v prisrčno ovalno hišico, ki se imenuje jurta. Tam nas je pričakal prav posebno pripravljen ambient, z mizicami iz palet in blazinicami okoli nje. Obdani smo bili z zelišči, pripravki iz zelišč , domačim milom, medom, oljem…
Alenka je otroke z uvodnim pripovedovanjem zgodbe o zeliščarki Alenki popeljala v njen svet. Da bi ga občutili še sami, nas je povabila v njen vrt, kjer je rasla sivka, ognjič, lepa misel, meta, melisa, materina dušica… Tako si je vsak otrok izbral svojo rastlino, jo pod budnim očesom Alenke odrezal in jo odnesel seboj v jurto, kjer smo skuhali pravi domači zeliščni čaj. Alenka mu je dodala še domač med in okus čaja je bil povsem drugačen kot smo ga vajeni. Naš Gaber je dejal, da je čaj dober kot » bikove klobase«.
Alenka je potrebovala potem še nekaj minut za pripravo naslednje dejavnosti- izdelovanje kopalne soli, kar smo mi s pridom izkoristili, da smo užili prostornost travnika, ki nas je kar klical po svobodnem gibanju. Otroci so tekali brez skrbi, prostorsko so bili neomejeni, iz enega konca travnika so zakričali na drug konec, pri tem, pa smo uživali v samem odmevu naših glasov, ki nam ga je vračal gozd.
Po prijetni sprostitvi smo se vrnili v jurto, pozorno poslušali navodila in si tako izdelali vsak svojo kopalno sol s sivko. Vsi smo bili navdušeni nad vonjem sivke, ki ima resnično blagodejen vonj. Toda našim deklicam se je porodilo vprašanje, kaj pa v primeru , če nimamo doma kadi za kopanje? Alenka jim je preprosto odgovorila; » nič hudega, boste pa vzeli »lavur« in namakali noge!«
In čas se nam je iztekel, prehitro….
Vrnili smo se v vrtec , vsak s svojo kopalno soljo.
Otroci stare šole Frankolovo z Dušanko, Andrejem in Sašo
